Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in dneva slovenske hrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Glede na namen projekta, ki spodbuja uživanje hrane iz lokalnega okolja, morajo biti živila pridelana oziroma predelana v Sloveniji. Ustanove naj zato pridobijo izjavo pridelovalcev, predelovalcev ali dobaviteljev, da so živila pridelana oziroma predelana v Sloveniji.
Dejavnosti ob zajtrku v našem razredu:
1. Priprava miz p0 skupinah za zajtrk pred prvo šolsko uro. Učenci se že predhodno dogovorijo, kaj naj bi kdo prinesel, da bo zajtrk čimbolj prijeten (prti, pogrinjki, dekoracija, vaze, rože, sveče…). Sestavili smo zelo lepe pogrinjke. POHVALNO!
2. Razgovor o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je sestavljeno iz domačega kruha, masla, meda, mleka in jabolka. Poudarimo, da je hrana lokalno pridelana in nima za sabo stotine kilometrov, zato je tudi bolj zdrava. Podarimo tudi še nekaj pomembnih stvari o dnevih slovenske hrane (ogled otroških dnevnikov Infodrom na to temo) in za okolje prijaznih obrokov.
3. Kulturno uživanje zajtrka in ogled filmčka S čebelo do meda.
4. Poslušanje pesmi Čebelar (L. Slak).
5. Pospravljanje miz in se pogovor o pomenu lokalno pridelane hrane.
