| Pred obiskom Metke Pavšič smo v vseh 4. razredih učence pripravili na njen prihod. Ogledali smo si njen dokumentarec, posnet in predvajan na RTV SLO Svobodni kot ptice, v katerem enega izmed glavnih likov igra Metka. Glavno sporočilo filma v katerem sta se prepletali drugačnosti (slepota in gluhota) je, da ne glede na okvare, ustvarjalnost takih ljudi ni nič drugačna oz. celo večja. Z učenci smo se tudi pogovorili o filmu in o ustreznih vprašanjih, ki bi jih lahko ob obisku zastavili Metki. Učenci so v vseh razredih Metko nestrpno čakali in toplo sprejeli. In ona njih. Z njo je prišla tudi njena osebna asistentka Tjaša. Najprej je gostja učencem spregovorila o sebi in svojih življenjskih izkušnjah, nato pa o vsakdanjem življenju ljudi z okvaro vida, njihovemu prilagojenemu življenju ter težavami, ki jih srečujejo na svoji poti. Ogromno zanimanje je spodbudila s konkretnimi pripomočki iz življenja ljudi z okvaro vida, ki jih je prinesla med učence. Na ta način so se seznanili z neobičajnim časopisom za slepe in slabovidne ter ob tem spoznali Braillovo pisavo (brajico) in način, ki slepim in slabovidnim omogoča, da berejo in pišejo. Istočasno so preizkusili tudi poseben strojček za pisanje šest točkovnih znakov, ki ga je Metka uporabila za prikaz brajice. Učencem so bile predstavljene družabne igre kot so človek ne jezi se in domine. Učenci bi jih rade volje tudi preizkusili, če nam ne bi čas namenjen obisku vse prehitro mineval. Učence je zanimalo marsikaj, zato je Metka prikazala oz. predstavila tudi povsem vsakdanje življenjske stvari, ki omogočajo ljudem z okvaro vida samostojnejše življenje: način prepoznavanja denarja in različnih ključev, prepoznavanje barv z detektorjem za barve in svetlobo, nakupovanje oblačil v trgovini, hojo po cesti in čez cesto, prepoznavanje oseb po govoru, uporabo mobilnega telefona z nameščenim govorcem in prilagojenega računalnika ter še mnogo drugih uporabnih stvari, na katere nam videčim nikoli ni potrebno posebej pomisliti. Pozabila ni niti na belo palico in njen pomen. Povsem na koncu je spregovorila tudi o pravilni pomoči nevidečim, če jo potrebujejo ter v učence preko konkretnih primerov ves čas poskušala vliti misli, da je v življenju pomembno to, kakšen odnos imaš do ljudi, kakšnega imajo ljudje do tebe ter da so ti odnosi največja pozitivna energija. Vsak učenec je dobil tudi del časopisa za slepe. Učenci so Metko Pavšič zaradi njene srčnosti in preprostosti spoznali kot prijazno, povsem običajno osebo, ki v življenju s pomočjo močne volje, truda in življenjske energije dosega svoje cilje. V kratki uri nam je pokazala, da se zmore vse in da je – kot pravi knjiga Mali princ’ – pomembno, da gledamo s srcem. |
